Leta 1093 je Hartvik Spanheimski, salzburški prošt, podaril cerkev in dvorec v Kamnici benediktincem iz Št. Pavla v Labotski dolini. Leta 1767 so postavili nov glavni oltar in dva stranska oltarja v ladji, prižnico in oratorij. Med leti 1973 in 1993 so cerkev v celoti restavrirali in obnovili.
Cerkev je baročni biser in je posvečena sv. Martinu. Cerkvena zunanjost je preprosta, z mnogimi gotskimi elementi in baročnimi prizidki. Glavna znamenitost kamniške cerkve so poslikave na štirih zaporednih kupolah, ki povezujejo v celoto stenske freske. Vse kupole so poslikane s prizori življenja sv. Martina in simboličnimi slikami ter latinskimi besedili. Prvo in drugo kupolo je poslikal Georg Raf iz Št. Andraža in sta baročni mojstrovini. Tretjo in četrto kupolo je poslikal Anton Lerchinger iz Rogatca.
Vsi oltarji, prižnica in oratorij so delo znanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Oltarne podobe je prispeval slikar Anton Lerchinger. Za oltarno sliko v kapeli Rešnjega telesa avtor še ni znan.
Vir:
DAMJAN Božidar in Stanka, Moja Kamnica, Samozaložba, Kamnica 1993.
VRIŠER Sergej, Kamnica pri Mariboru, Ljubljana 1973.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.