O KAMNICI

Privlačna vas Kamnica leži na levem bregu Drave, kjer se stikajo vinorodne gorice in hriboviti Kozjak. Staro vaško jedro s cerkvijo svetega Martina ima nadmorsko višino 289 metrov. Prvi pisni viri o kraju segajo v leto 1093, ko se omenja Kamniški potok (torrentem Gêmnitz). Krajevna skupnost Kamnica je del mestne občine Maribor in obsega območja: Šober, Medič, Rošpoh, Kamniška graba, Center in Nad elektrarno. Kraj ima bogato naravno in kulturno dediščino.

Župnijska cerkev sodi med najpomembnejše baročne spomenike v Sloveniji. Je bogato poslikana s freskami, ki prikazujejo življenje svetega Martina, zavetnika vinarjev in vina. Dragoceni oltarji in prižnica pa so delo znanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. V Kamnici in njeni okolici je bilo v preteklosti več verskih znamenj. Najpomembnejša je bila kapela svetega Janeza Nepomuka, ki je stala v središču vasi med dvema mogočnima lipama. 1959. leta so jo podrli in kip, ki ga je izdelal Jožef Straub, začasno shranili na stopnišče mariborskega gradu. Pod cerkvijo pa še stoji Križeva kapela, ki so jo vaščani zgradili leta 1867 v spomin na velik požar. Pri domačiji Perko, Cesta v Rošpoh 126,  stoji  toplar – dvojni kozolec, ki je značilen za slovensko podeželje.

Prijetni so sprehodi v smeri Lucijinega brega nad kamniško cerkvijo, kjer naj bi nekoč stal grad oziroma cerkev svete Lucije, in na Vražji kamen. O teh velikih kamnih še vedno med vaščani kroži legenda o vragu, ki jih je sem znosil, da bi pokončal neverne Kamničane in vzel njihove duše. Ker pa je v vasi zjutraj prvi zapel petelin, je vrag izgubil moč in pustil kamne na hribu. Zanimiva je pot ob Kamniškem potoku do izliva v Dravo, v katerem so Kamničanke nekoč prale perilo. Tik pred izlivom potoka v Dravo so brzice in čarobni tolmun Babja kopel. Nad tolmunom so prepadne stene, preko katerih sta v prevratnem letu 1848 skočila dva madžarska huzarja. Po teh junaških konjenikih se ta previs imenuje Huzarski skok.

Najpomembnejša naravna znamenitost v Kamnici je otok na reki Dravi z imenom Mariborski otok. Nanj vodi edina pot iz levega brega Drave prek jeklenega mostu, ki so ga zgradili leta 1934. Za Otok je značilna velika rastlinska pestrost, zato je raj za sprehajalce v vseh letnih časih. Domačini mu rečejo kar Otok, v preteklosti pa so mu pravili tudi Kačji otok. Leta 1930 so na njem zgradili najmodernejše poletno kopališče v tem delu Evrope.

Priljubljena izletniška točka je dobro uro hoje iz vasi oddaljeni hrib, na katerem stoji cerkvica svetega Urbana (po slovensko Vrban) po kateri ima danes ime. Vrh je na 597 metrih nadmorske višine od koder je lep razgled na vse štiri strani, zato je imel v preteklosti lepo slovensko ime Četvernik. Prvi zapisi o skromni podeželski cerkvici segajo že v leto 1352. Leta 1860 jo je na novo posvetil prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek. V mnogih letih so jo večkrat obnovili, nazadnje leta 2002. Na prisojnih legah so številni vinogradi, saj ugodna mikroklima omogoča pridelavo vrhunskih vin. Zato vodi skozi Kamnico do Urbana in še naprej Mariborska vinska turistična cesta. Prijazni pridelovalci vina pa vas skozi vse leto radi vabijo medse.

Damjana Damjan

 

Viri:

–          Stanka in Božidar DAMJAN, Moja Kamnica, Kamnica, 1993.

–          Stanka in Božidar DAMJAN, Mariborski otok, Kamnica, 1995.

–          Božidar DAMJAN, Urban, Kamnica, 1997.

–          Božidar DAMJAN, Kamnica in moji kamenčki, Kamnica, 2001.